Koliko je pulzni oksimeter normalen
Sep 07, 2022
Pustite sporočilo
Pulzni oksimeter je običajno med 60 in 100.
Glavna merila za spremljanje pulznega oksimetra sta utrip in nasičenost krvi s kisikom. Utrip je lahko predstavljen s P2, normalna vrednost pa je običajno med 60 in 100. Seveda se bo utrip povečal, ko so ljudje živčni ali telovadijo. Drug pokazatelj je nasičenost krvi s kisikom, ki jo označuje SpO2. Nasičenost krvi s kisikom je samo kapaciteta kisika in hemoglobina, združena s kisikom v krvi, kar predstavlja odstotek vsega hemoglobina, ki se lahko združi, to je koncentracija krvnega kisika v krvi, in je pomemben fiziološki parameter dihalni obtok. Zelo priročno je zaznati z metodo prstnih sponk brez poškodb. Normalna vrednost je od 95 do 98 odstotkov. Seveda lahko nekateri dosežejo 100 odstotkov. Če je nižji od 95 odstotkov, to pomeni, da obstaja hipoksija. Pri kroničnih boleznih dihal, kot so KOPB, astma, pljučne intersticijske bolezni in kronične bolezni srca, se pogosto pojavi hipoksija. Oksimeter lahko vodi zdravljenje in natančno spremlja stanje kisika v krvi. Je zelo priročen instrument.
Pulzni oksimeter zagotavlja neinvazivno metodo za merjenje nasičenosti krvi s kisikom ali nasičenosti arterijskega hema. Pulzni oksimeter lahko zazna tudi arterijsko pulziranje, tako da lahko tudi izračuna in obvesti bolnikov srčni utrip. Pulzni oksimeter je medicinski pripomoček, ki meri vsebnost kisika v pacientovi arterijski krvi.
Poleg srčnega utripa, krvnega tlaka, frekvence dihanja in temperature je pulzni kisik peti najpomembnejši pokazatelj zdravja. Hemoglobin je pomembna sestavina krvnih celic in je odgovoren za prenos kisika iz pljuč v druga tkiva telesa. Količina kisika, ki jo hemoglobin kadar koli vsebuje, se imenuje nasičenost krvi s kisikom, ki je izražena v odstotkih, to je razmerje med vsebnostjo kisika v hemoglobinu in nosilnostjo hemoglobina s kisikom. Nasičenost krvi s kisikom je pomemben fiziološki parameter, ki odraža, ali sta človeška dihalna funkcija in vsebnost kisika normalni, kar je pomemben fiziološki parameter, ki kaže, ali so človeška tkiva zdrava.